|
Medijska gonja in neodzivnost organov, ki bi morali na neresnične in žaljive prispevke novinarjev reagirati je vzpodbudila pri delavkah in delavcih revolt. Veseli nas, da so tudi ostali Sindikati ki delujejo v dejavnosti Centrov za socialno delo, po našem protestnem pismu napisali svoje videnje in protest zoper ravnanje tako posameznih novinarjev kot tudi državnih organov ki pri tem ne ravnajo kot bi morali.
Ta zgodba pa prinaša nekaj dobrega - združuje delavke in delavce na Centrih. Veselimo se sodelovanja z drugimi še posebej pa s Sindikatom zdravstva in socialnega skrbstva iz Maribora in vsemi ki sodelovanje želijo.
Na željo Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije vam posredujemo njihovo pismo. ZSSS – Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije,
Sindikat Centra za socialno delo Maribor
Dvorakova 5, Maribor
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve
Kotnikova 5, Ljubljana
Ministrici ga. Marjeti Cotman
Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije
Samova 9, Ljubljana
Sekretarki ga. Darji Korva
Socialni zbornici Slovenije
Koseška 8, Ljubljana
Generalnemu sekretarju g. Bojanu Regvarju
Spoštovani,
Ob medijskem linču, ki se nam dogaja, se solidariziramo z vsemi, ki jih je doletel, pa ne zaradi lažne solidarnosti, ali zato, ker mačka, ki ji stopiš na rep pač cvili, temveč zato, ker je mera polna. In kar je preveč, je pač preveč. Celo za nas, ki smo v kaotičnih okoliščinah našega delovnega vsakdana:
- skrajno potrpežljivi, ko se nam leta in leta nalagajo nove naloge
- neizmerno lojalni domovini, ki od nas zahteva nemogoče, pa tega niti ne nagradi, kaj šele dostojno plača
- nadvse razumevajoči do stisk in težav naših uporabnikov, ki životarijo na robu revščine ali pod njim in zaradi naše intervencije vsaj za silo preživijo (ste že kdaj slišali o zaostankih na centrih za socialno delo, pa čeprav na nekaterih področjih normativ nalog trajno presegamo tudi za 100 % ?)
- trenirani, da vedno mislimo na druge in
- vajeni, da vsi bolje od nas vedo kaj je socialno delo in kako ga opravljati.
Pa bo enkrat treba narediti kaj tudi zase. In pokazati tistim, ki nas žalijo, kako je takrat, kadar ZARES ne naredimo nič. Morda bi lahko za nekaj časa odložili delo in se ne zmenili za druge, tako kot se tisti, ki so nam podelili javna pooblastila, da za njih in v njihovem imenu opravljamo naloge »za narodov blagor«, ne zmenijo za nas, ko bi bilo potrebno v praksi uveljaviti normative, urediti plače, zaposliti nove ljudi ali vsaj stopiti pred javnost in povedati besedo ali dve za zaščito našega dostojanstva, naše stroke, našega znanja, strokovne kompetentnosti in človeške integritete.
Nenavadno je, vendar nič več ne preseneča, da se v bran stroke in strokovnjakov postavljajo sindikati. Ni pa slišati ne glasu Ministrstva, ne Skupnosti CSD, ne Socialne zbornice Slovenije. Naj nam bo oproščeno, če se motimo in je problem morda zgolj »logistične« narave, torej v tem, da dober glas pač ne seže v deveto vas, na severno mejo naše deželice. In če se zares motimo in so zgoraj imenovani že zastavili svoj glas za nas ogroženo, izginjajočo vrsto onih, ki še verjamemo v profesionalnost, etiko, kulturo dialoga in kar je še teh staromodnih reči ter povedali javnosti vsaj to, da novinarji svoj poklic morda lahko opravljajo brez ustrezne izobrazbe, našega pa nikakor ne ali da ni vsakdo, ki je v stiski, zaradi tega že strokovnjak za področje socialnega dela, se oproščamo.
V nasprotnem primeru pa vas prosimo, da to čimprej storite, če že ne zaradi nas, pa vsaj zaradi uveljavitve načela pravičnosti in sorazmernosti v poročanju medijev o občutljivih osebnih zadevah.
S spoštovanjem
Za Sindikat centra za socialno delo Maribor
Brigita Peršak, univ.dipl.soc.del.
predsednica
V vednost po elektronski pošti:
1.Darinka Auguštiner
2.Mojca Šumer
3.Sindikat SINCE07
4.SZSVS-Konferenca sindikatov CSD
5.Članom IO Sindikata CSD Maribor
|
